Branje za znanje in sanje

Prejšnji teden smo na šoli izvedli še en dan dejavnosti, tokrat smo se posvetili razvijanju bralne pismenosti pri učencih, dan pa smo poimenovali BRANJE ZA ZNANJE IN SANJE. Nameni dneva so bili samostojno delo z besedilom, uporaba bralnih učnih strategij in pravilno navajanje virov.

Kaj pa sploh je bralna pismenost? V Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030 je zapisano, da je to: »Stalno razvijajoča se zmožnost posameznika in posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega in bralno kulturo (pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje). Zato je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za razvijanje posameznikovih in posamezničinih sposobnosti ter njuno uspešno sodelovanje v družbi.« (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030: 4).

Naša šola že 4. leto sodeluje v razvojnem projektu Bralna pismenost in razvoj slovenščine – OBJEM. Sodelujoči v projektu preizkušamo nove metode in oblike poučevanja, ki spodbujajo razvoj bralne pismenosti pri učencih. Pri načrtovanju dejavnosti se opiramo  na gradnike bralne pismenosti, ki so: govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, razumevanje besedil, odziv na besedila in tvorjenje besedil, kritično branje.

Učenci so v okviru dneva dejavnosti delali samostojno s pomočjo različnih virov, na podlagi prebranih besedil so naredili zapiske v zvezek in pri tem uporabljali različne bralne učne strategije, kot so: Vennov diagram, pojmovna mreža, miselni vzorec ….  Ob branju nekaterih besedil so nastali samostojni izdelki. Učitelji smo jim za ta dan pripravili posebna navodila, v katerih smo jih še posebej opozorili na pisanje na roko, čitljiv in pravopisno ustrezen zapis ter na ustrezno navajanje virov. Tak način dela pa so tekom tedna učenci preizkusili tudi pri ostalih predmetih, ki tisti dan niso bili na urniku, in se tako samostojno učili.

Eva Šuler, vodja projekta Objem, in Nataša Rotovnik Sukič