Vse skupaj se je začelo v Piranu v eni izmed knjigarn na Tartinijevem trgu, kjer je potekalo srečanje Unescovih šol. Bila je gneča v kateri se je znašla tudi neka starka, ki je zaradi utrujenosti prosila za stol, ki pa ga ni bilo. Življenjska situacija v kateri smo se verjetno znašli kdaj tudi sami je bila povod za idejo o izvirnem projektu, ki so ga začeli učenci OŠ Maksa Pleteršnika Pišece imenovanega Moder stol – nekdo misli nate. Gre za zbiranje starih stolov, ki jih pobarvajo modro nato pa poslikajo z rumeno barvo.

Modra barva predstavlja nebo in hrepenenje po nečem visokem, rumena simbolizira sonce, ki posije tudi po najhujših ujmah, različnost poslikav opozarja, da smo ljudje drugačni a nas kljub temu druži neko skupno bistvo – sočutje so sočloveka, med tem ko starost stola prikliče preteklost vseh tistih, ki so nekoč živeli, upali, sanjali, …

Z našimi učenci že kar nekaj let sodelujemo v tem projektu. Če se sprehodite po šoli, lahko srečate kar nekaj modrih stolov s spodbudnimi rumenimi sporočili. Nekaj pa smo jih podarili tudi na druge šole, dom starostnikov, …

V letošnjem šolskem letu, smo se v delavnici s tretješolci pogovarjali o solidarnosti, o različnosti in o sprejemanju samega sebe ter drugih. Učenci so na list papirja zapisali različne misli, ki so se jim porodile po našem pogovoru in nato smo z glasovanjem in utemeljevanjem izbrali eno. Lahko si kdorkoli – tako kratka, pa tako močna misel. Naš stol smo odnesli v pisarno naše svetovalne službe, saj so tretješolci prepričani, da tja zahaja veliko otrok, ki ne verjamejo v sebe in bi jim s tem sporočilom radi vlili nekaj moči. Eva OSOJNIK

(Skupno 31 obiskov, današnjih obiskov 1)