Vse skupaj se je začelo v Piranu v eni izmed knjigarn na Tartinijevem trgu, kjer je potekalo srečanje Unescovih šol. Bila je gneča v kateri se je znašla tudi neka starka, ki je zaradi utrujenosti prosila za stol, ki pa ga ni bilo.
Življenjska situacija v kateri smo se verjetno znašli kdaj tudi sami je bila povod za idejo o izvirnem projektu, ki so ga začeli učenci OŠ Maksa Pleteršnika Pišece imenovanega Moder stol – nekdo misli nate. Gre za zbiranje starih stolov, ki jih pobarvajo modro nato pa poslikajo z rumeno barvo.

Modra barva predstavlja nebo in hrepenenje po nečem visokem, rumena simbolizira sonce, ki posije tudi po najhujših ujmah, različnost poslikav opozarja, da smo ljudje drugačni a nas kljub temu druži neko skupno bistvo – sočutje do sočloveka, med tem ko starost stola prikliče preteklost vseh tistih, ki so nekoč živeli, upali, sanjali, …

Z našimi učenci že kar nekaj let sodelujemo v tem projektu. Če se sprehodite po šoli, lahko srečate kar nekaj modrih stolov s spodbudnimi rumenimi sporočili. Nekaj pa smo jih podarili tudi na druge šole, dom starostnikov, …

V letošnjem šolskem letu, smo se v delavnici z drugošci pogovarjali o sprejemanju samega sebe ter drugih. O tem, kako malo je potrebno, da nekomu vlijemo upanje in moč. Učenci so na list papirja zapisali različna pozitivna sporočila, ki so se jim porodila po našem pogovoru in nato smo jih skupaj izbrali nekaj, ki smo jih zapisali na stol – za spodbudo. Naš stol smo odnesli v pisarno specialne pedagoginje na naši šoli, saj so drugošolci prepričani, da tja zahaja veliko otrok, ki ne verjamejo v sebe in bi jim s tem sporočilom radi vlili nekaj moči, da z dvignjeno glavo sledijo svojim ciljem.

Eva OSOJNIK

(Skupno 44 obiskov, današnjih obiskov 1)